Incidenca zunajbolnišničnega srčnega zastoja (OHCA, ang. Out-of-Hospital Cardiac Arrest) je v razvitih državah med 19 in 173 na 100.000 prebivalcev na leto. Preživetje je med 2 in 11% (1). K velikim razlikam v incidenci in preživetju med drugimi razlogi verjetno prispevajo razlike v življenjskem slogu in organizaciji nujne medicinske pomoči, kot npr. odločitev o pričetku oživljanja na terenu (ki je v nekaterih državah zakonsko pogojena), načinu aktivacije nujne medicinske pomoči, času do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči in pogostosti oživljanja s strani očividcev (2). Tudi za Slovenijo nimamo jasnih podatkov o incidenci OHCA in preživetju.
Zaradi OHCA umre v Evropi na leto okoli 400.000 prebivalcev (3). Številni bolniki, ki preživijo OHCA, niso sposobni samostojnega življenja. OHCA je pomemben javnozdravstveni problem v razvitem svetu. Natančni podatki o incidenci in preživetju so osnova za nadaljnje ukrepanje, zaradi česar je tudi Evropski parlament izdal deklaracijo (0011/2012), ki spodbuja uvedbo nacionalnih registrov srčnih zastojev, izobraževanje laikov v osnovnih postopkih oživljanja in uporabi (pol)avtomatskih defibrilatorjev, in prilagoditvi zakonodaje v smislu spodbujanja čimprejšnjega oživljanja (4).
Evropski svet za oživljanje (ERC, ang. European Resuscitation Council) je že leta 2007 pričel s projektom Evropski register srčnih zastojev. Zaradi počasnega vključevanja bolnikov so leta 2012 projekt spremenili v 1-mesečno raziskavo, ki je bila opravljena oktobra 2014 in v katero so se lahko vključile regije ali področje celotne države. V raziskavo se je vključilo skupno 27 evropskih držav (3). Bolnike smo vkjučevali od 1. do 31. oktobra 2014, vključeni so bili vsi bolniki z OHCA. Sledili smo jim do 30. novembra 2014. Cilji raziskave so bili: določiti incidenco OHCA in kardiopulmonalnega oživljanja, opredeliti prve zabeležene ritme, določiti število bolnikov, pri katerih dosežemo povrnitev spontane cirkulacije, opredeliti stanje bolnika ob predaji v bolnišnično oskrbo (povrnitev spontane cirkulacije, mrtev ali ob aktivnem oživljanju), določiti 30-dnevno preživetje, opredeliti koliko bolnikov so oživljali očividci in pri koliko bolnikih so uporabili (pol)avtomatski defibrilator ter etiološko opredeliti srčne zastoje (2).
V raziskavi je sodelovala tudi Slovenija. Vključili smo bolnike iz področij, ki so jih pokrivale 4 enote nujne medicinske pomoči, in sicer: področje ZD Lenart, ZD Ljubljana, ZD Maribor in ZD Slovenska Bistrica. Skupno število prebivalcev je bilo 660.000. Rezultati bodo za Slovenijo pomembni zaradi primerjave z ostalimi evropskimi državami in kot osnova za primerjavo z raziskavami, ki bodo opravljene v prihodnje. Za Slovenijo je raziskava še posebej pomembna zaradi predvidene spremembe sistema nujne medicinske pomoči, ki bo opravljena v naslednjih letih. Dodatno lahko raziskavo uporabimo tudi kot osnovo za slovenski register srčnih zastojev, ki ga zaenkrat še ni.
- Berdowski J, Berg RA, Tijssen JG, Koster RW. Global incidences of out-of-hospital cardiac arrest and survival rates: systematic review of 67 prospective studies. Resuscitation 2010; 81: 1479-87.
- Wnent J, Masterson S, Gräsner JT, Böttiger BW, Herlitz J, Koster RW, Rosell Ortiz F, Tjelmeland I, Maurer H, Bossaert L. EuReCa ONE – 27 Nations, ONE Europe, ONE Registry: a prospective observational analysis over one month in 27 resuscitation registries in Europe – the EuReCa ONE study protocol. Scand J Trauma Resusc Emerg Med 2015; 23: 7.
- Gräsner JT, Böttiger BW, Bossaert L; European Registry of Cardiac Arrest (EuReCa) ONE Steering Committee; EuReCa ONE Study Management Team. EuReCa ONE – ONE month – ONE Europe – ONE goal. Resuscitation. 2014; 85: 1307-8.
Avtor prispevka: Andrej Markota
