Za Evropski dan oživljanja je tržno-raziskovalna agencija Aragon v letu 2017 brezplačno izvedla raziskavo o tem, kako dobro Slovenci poznamo znake srčnega zastoja, kaj vemo o oživljanju ter kakšen imamo odnos do oživljanja. Rezultati ankete, v kateri je bilo zajetih 600 oseb, kažejo, da Slovenci večinoma dobro poznamo znake srčnega zastoja. Velika večina Slovencev je pripravljena oživljati. Člane družine bi oživljalo kar 85 % vprašanih, neznance pa dobra polovica (52 %) vprašanih. To je dober znak, saj je raziskava iz leta 2016 pokazala, da je dejansko oživljalo le 30 % očividcev. Da so že oživljali, je povedalo 11 % vprašanih.
Sodeč po rezultatih ankete se Slovenci očitno zavedamo nujnosti poznavanja strokovnih smernic za oživljanje. Med dejavniki, ki bi povečali njihovo osebno pripravljenost za oživljanje poleg splošne potrebe oz. nuje po nudenju pomoči sočloveku navajajo zlasti dodatno izobraževanje oz. tečaje.
Zakaj Slovenci ne bi oživljali?
Kot glavni razlog zakaj ne bi oživljali, so vprašani najpogosteje navedli naslednje:
- strah, da ne bi pravilno oživljali oziroma da bi osebo fizično poškodovali,
- neprijetnost umetnega vpihovanja ter
- strah pred pravnimi posledicami v primeru, da ne bi ravnali popolnoma pravilno.
Kako dobro Slovenci poznamo strokovne smernice za oživljanje?
Kar 60 % vprašanih pravi, da pozna strokovne smernice za oživljanje, zanje pa so izvedeli na izobraževalnih seminarjih in v medijih, zlasti na televiziji. Stopnjo poznavanja strokovnih smernic je potrdil tudi podatek, da 54 % vprašanih pravilno pravi, da je oživljanje samo s stisi prsnega koša učinkovito.
Večina vprašanih (60 %) ve, kaj je AED. To je seveda avtomatski eksterni defibrilator. Več kot dve tretjini vprašanih (73 %) ve, kje v bližini njihovega doma se nahaja AED in kar 83 % vprašanih bi si ga upalo uporabiti. Rezultati ankete so pokazali, da je tudi za neuporabo AED glavni razlog neznanje. Ljudje bodisi ne vedo, kako se ga uporablja – ali pa se bojijo, da bi poslabšali stanje bolnika.
Poznavanje dejstev o oživljanju
Slovenci nekoliko slabše poznamo nekatera dejstva o oživljanju. Če takoj pričnemo z oživljanjem, se možnost preživetja ob srčnem zastoju poveča za dva do 4-krat. Skoraj polovica vprašanih pa je ocenila, da se možnosti preživetja z oživljanjem povečajo za več kot desetkrat.
Prav tako relativno slabo ocenjujemo, koliko časa je smiselno oživljati. Dobra tretjina (39 %) meni, da možnost preživetja osebe v srčnem zastoju pade na praktično nič že v dveh minutah ali prej, dobra četrtina (26 %) jih meni, da se to zgodi po petih minutah in le slaba petina (19 %) pravilno pravi, da se to zgodi po desetih minutah.
